POŠKODBA AHILOVE TETIVE (RUPTURA, VNETJE)
S poškodbami Ahilove tetive se danes srečuje zelo veliko ljudi, tako vrhunski in rekreativni športniki, kot tudi tisti, ki se športom sploh ne ukvarjajo.
Izraz tendinopatija je klinični pojem, ki označuje bolečino, zmanjšano funkcijo in včasih otekanje tetive. Še pred nekaj leti se je za omenjeno stanje največkrat uporabljal izraz tendinitis, ki pa v resnici opisuje histopatološko okvaro oziroma vnetje v tetivi. Vnetnega dogajanja je v resnici pri tendiopatiji razmeroma malo oziroma gre za poseben način vnetja, izražen predvsem v akutni fazi, sicer pa gre predvsem za proces degeneracije tetive, zato je izraz tendinitis nadomestil izraz tendinoza (Zorko, 2014)
S pretiranim obremenjevanjem mišic dvoglave mečne mišice (m. gastrocnemius) in velike mečne mišice (m. soleus), ki jih tetiva pripenja na petnico (calcaneus), se pri tetivi pojavijo mikropoškodbe, ki vodijo v poškodbo tetive same ali njene ovojnice. Brazgotine v tetivi ali njeni ovojnici zožijo kanal, v katerem drsi tetiva, zaradi česar nastane vnetje. Vnetje same tetive v medicini imenujejo tendinitis, ovojnice tetive in tkiv okoli nje pa peritendinitis. Kronično dalj časa trajajoče vnetje tetive se imenuje tendinoza oz. tendinopatija Ahilove tetive. Zaradi dalj časa trajajočega vnetja ali hujše oblike vnetja se lahko tetiva tudi natrga ali pretrga (ruptura) (Bučar, 2009).
SPLOŠEN OPIS ANATOMSKIH STRUKTUR
Ahilova tetiva je fibrozna struktura, ki pripenja mišice na petnico in je najmočnejša in najdebelejša tetiva človeškega mišično-skeletnega sistema. (Kenhub, 2020)
Skupina mišic triceps surae (slika 1) se z Ahilovo tetivo pripenjajo na petnico. Triceps surae sestavljata dve mišici, in sicer velika mečna mišica (m. soleus) in dvoglava mečna mišica (m. gastrocnemius). (Kenhub, 2020)
Slika 1: Anatomija zadnje strani golenice
Tetiva velike mečne mišice (m. soleus) meri 3 -11 cm ter opravlja funkcijo plantarne fleksije (slika 2), izvira pa iz posteriornih predelov tibije in fibule. Tetiva dvoglave mišice (gastrocnemius) je dolga 11-26 cm in izvira iz posteriornega dela lateralnega, oziroma medialnega kondila femurja. Funkcija dvoglave mišice je enaka funkciji dvoglave mišice in sicer plantarna fleksija in dodatno stabilizacija gležnja. Obe pa se preko Ahilove tetive pripenjata na petnico (calcaneus) (Anthony in sod., 2002).
Slika 2: Plantarna fleksija stopala
Tetivna aponevroza teh 3 mišičnih trebuhov (triceps surea) se združi v skupaj v Ahilovo tetivo. Vlakna tetive potekajo na prečnem prerezu, proti distalnem delu nekoliko zvito, vse do približno 4 cm nad narastiščem, nato poravnano potekajo vse do narastišča na petnico. Tako se vlakna v svojem poteku do narastišča zavrtijo za 90° (Maffuli In sod., 1999) Ahilova tetiva ima na ta način možnost raztegnitve, s čimer dobi tetiva tudi elastične značilnosti, hkrati pa lahko pride do sprostitve nakopičene energije, kar omogoča višje hitrosti krčenja in večjo mišično moč, ki jo dobimo le s krčenjem troglave mišice triceps surea (Curwin in sod., 1996).
SIMPTOMI
Glavni simptom neinsercijske tendtopatije se kaže kot bolečina približno 2 do 6 cm nad narastiščem Ahilove tetive (v območju kjer je tetiva slabše prekrvavljena). Bolečina se sprva pojavlja na začetku in na koncu treninga z vmesnim občutkom neugodja. V začetni fazi je bolečina šibkejše intenzivnosti in po nekaj dneh mirovanja izgine (Drobnič, 2013). Bolečino povečujejo vse aktivnosti kjer delamo fleksijo stopalo: tek, hoja, poskoki, hoja v hrib. Ko pa patologija napreduje, se bolečina pojavlja tudi med vadbo in vsakodnevnimi aktivnostmi. V akutni fazi je tetiva difuzno otečena, vretenasto zadebeljena in na dotik najbolj občutljiva v osrednjem delu tetive (nekje 4 – 6 cm nad narastiščem). Kontinuiteta tetive je ohranjena v okolici zadebelitve so lahko prisotne krepitacije. Simptomi insercijske tendtopatije, se kažejo kot bolečina in oteklina na posteriornem delu pete ter omejena funkcija skočnega sklepa. Bolečina je pogosto hujša zjutraj, najhujša pa je dan po vadbi (Uquillas in sod., 2015).
Vir:
Bučar, M. (2009). Poškodbe ahilove tetive (tendiopatija). Polet, 8(44), str. 54
Vasković J. (2020). Achilles tendon. Kenhub. Pridobljeno iz: https://www.kenhub.com/en/library/anatomy/achilles-tendon
Curwin, SL. (1996). Tendon injuries: Pathophysiology and Treatment. In: Zacharewski JE, Magge DJ, Quillen WS eds. Atletic injuries and rehabilitation. Philadelphia: WB Saunders, 1996: 27-53.